Nadomestilo za brezposelnost bo višje, spremembe tudi pri agencijskem delu

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je obravnaval in potrdil novelo zakona o urejanju trga dela. Novelo bi moral sicer ESS obravnavati že konec maja, a ker posebni delovni skupini takrat ni uspelo uskladiti besedila, je bila nato seja ESS odpovedana. Zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo, bo kmalu romal v obravnavo na vlado in nato še v državni zbor, sprejet pa mora biti najkasneje do 15. junija. Vsebuje namreč določbe, ki so vezane na spremembe glede mostu do upokojitve, od tega pa je odvisno črpanje okoli 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Po informacijah N1 naj bi vlada novelo zakona obravnavala na ponedeljkovi dopisni seji.

Na ESS se je konec maja zataknilo pri urejanju definicije agencijskega dela – posebne oblike dela, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi med delavcem in agencijo za zagotavljanje dela. Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri agenciji, delo pa opravlja pri drugem delodajalcu.

Novela zakona dopolnjuje definicijo agencijskega dela, ureja časovno omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci in uvaja dodaten pogoj v obliki podružnic.

Kamen spotike je nekaj časa predstavljala predlagana definicija, saj je bilo predvideno, da "opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev opredeli kot vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces".

Pomisleke so namreč imeli na delodajalski strani, saj so želeli, da bi dikcijo dejavnosti nadomestili s storitvami, v novelo pa so si želeli umestiti še možnost, da agencije za posredovanje dela zaposlujejo tudi tujce, saj da je Slovenija edina država v Evropi, ki tega ne dovoljuje.

Mesec: Zaostruje se definicija agencijskega dela

Minister za delo Luka Mesec je po seji ESS dejal, da zakon zaostruje definicijo agencijskega dela, na tak način pa želijo nasloviti predvsem nelegitimno agencijsko delo, ki je "zamaskirano v storitve". Tako bo inšpektorat za delo lahko lažje prepoznaval in preganjal nezakonite agencije za zaposlovanje.

"Zakon prinaša velik korak naprej na področju preprečevanja zlorab agencijskega dela, saj sprememba definicije agencijskega dela zdaj daje pravno podlago inšpektoratu za delo, da bo lahko lažje, učinkoviteje in hitreje ugotavljal kršitve določb, ki se nanašajo na posredovanje agencijskega dela," je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Ob tem je opozoril, da sama sprememba zakona ne pomeni, da se bodo zlorabe avtomatsko zmanjšale.

Kot smo poročali pred časom, novela zakona o urejanju trga dela ureja tudi nekatera področja, ki se dotikajo pokojninske reforme. Ob podpisu dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji je vladna stran izpostavila, da se niso uspeli uskladiti okoli nekaterih določil in jih bodo zato uredili znotraj novele zakona o urejanju trga dela.

Med drugim ureja področje razbremenitve starejših delavcev, saj uvaja sistem 80 : 90 : 100, po katerem bodo starejši delavci imeli možnost delati 80 odstotkov polnega delovnega časa za 90 odstotkov plače, ob tem pa bodo imeli socialne prispevke plačane v 100 odstotkih.

"Nekdo, ki je star 58 let ali pa ima 35 let delovne dobe – to sta pogoja za pristop k takšnemu sistemu –, se bo lahko dogovoril z delodajalcem, da dela zgolj štiri dni v tednu oziroma le šest ur na dan, za to pa bo prejel 90 odstotkov plače in 100 odstotkov plačanih prispevkov. To vidimo kot način spodbujanja starejših delavcev, da ostanejo na delovnih mestih," je izpostavil Mesec.

Zakon naslavlja vprašanje prejemanja nadomestila za brezposelnost

Novela zakona ureja tudi vprašanje prejemanja nadomestila v času brezposelnosti. Ministrstvo za delo ga želi po več kot desetletju zvišati. Kot je dejal minister Mesec, so bila nadomestila za brezposelnost od leta 2012 zamrznjena z zakonom o urejanju javnih financ na 892 evrov bruto oziroma 653 evrov neto. Če nekdo izgubi službo, ne glede na to, kakšno plačo ima, dobi 653 evrov neto nadomestila za brezposelnost.

"To ni prav, ker za to plačujemo zavarovanje, ob tem pa ne smemo dovoliti, da nekoga pahnemo v revščino, če izgubi službo. Poudarjam pa, da to ni socialna pomoč, je nadomestilo za brezposelnost, ki ga plačujemo kot eno od zavarovanj v sklopu plače. Je pa tudi časovno omejeno, saj mora oseba oddelati deset mesecev, da dobi nadomestilo za tri mesece," je navedel Mesec.

Ob tem je dodal, da se uvaja "sistem stopnic", kar pomeni, da bo nekdo, ki bo izgubil zaposlitev, dobil 80 odstotkov svoje plače, ampak ta znesek ne sme presegati 130 odstotkov minimalne plače. "Potem pa stvar stopničasto pada na tri mesece, torej po treh mesecih bo brezposelna oseba lahko dobila 70 odstotkov svoje plače, ampak ne več kot 110 odstotkov minimalne plače, najnižji prag pa je postavljen pri 70 odstotkih minimalne plače," je dejal minister za delo.

Po naših informacijah je sicer glede nadomestila za brezposelnost imelo pomisleke ministrstvo za finance, saj bi moralo biti nadomestilo takšno, da brezposelno osebo spodbuja, da se čim prej ponovno zaposli.

Zakon uvaja tudi most do upokojitve. Trenutno je bilo v veljavi določilo, da so lahko starejši delavci, če imajo dovolj zavarovalne dobe in so starejši od 58 let, uveljavili pravico, da so bili 25 mesecev na zavodu za zaposlovanje. "Zakon je dovoljeval, da če so se nato zaposlili za vsaj 10 mesecev, so bili nato še 25 mesecev na zavodu za zaposlovanje, kar hipotetično pomeni, da je lahko nekdo skoraj zadnjih pet let v celoti počakal na zavodu za zaposlovanje, preden je šel v pokoj," je pojasnil Mesec.

Prejšnja vlada Janeza Janše se je zavezala, da bo v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost drugo polovico, ki jo lahko nekdo preživi na zavodu za zaposlovanje, odpravila. "Situacija je zdaj drugačna, ker nam zaposlenih primanjkuje, zato želimo spodbujati, da bi ljudje na delu ostajali čim dlje. Po novi ureditvi bo delavcu pripadlo prvih 25 mesecev čakanja na zavodu za zaposlovanje, ne pa več tudi drugih 25 mesecev," je izpostavil minister.

Na področju dela upokojencev zakon o urejanju trga dela se zvišuje število ur, ki jih lahko upokojenci na mesečni ravni oddelajo, in sicer s 60 ur na 85 ur, ob tem, da prejemajo polno pokojnino, na letni ravni pa ne smejo zaslužiti več kot 12 minimalnih plač.

Zakon daje tudi pravno podlago zavodom za zaposlovanje, da bodo lahko začeli v približno primerljivi obliki, kot to počnejo študentski servisi, izvajati posredovanje študentskega dela prek napotnice.

"Dosegli smo vse, kar je bilo v danem trenutku mogoče"

Na sindikalni strani pogajalske mize so po seji ESS izrazili zadovoljstvo, da je bil glede določil novele zakona o urejanju trga dela dosežen kompromis. Kot je dejal Andrej Zorko, novi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je bil kompromis, ki so ga dosegli, maksimalen in dodal: "Dosegli smo vse, kar je bilo v danem trenutku mogoče doseči".

Po njegovih besedah zakon prinaša velik korak naprej pri preprečevanju zlorab agencijskega dela, v ZSSS pozdravljajo tudi spremembe višine denarnega nadomestila za brezposelnost.

Martina Vuk, namestnica generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je izpostavila, da gre za enega ključnih zakonov, ki jih je ESS obravnaval v zadnjem času. S tem se strinja tudi predsednik Konfederacije sindikatov PERGAM Jakob Počivavšek, poudaril je, da se je sindikalna stran v pogajanjih zavzemala za vsebine, ki izboljšujejo položaj brezposelnih, tistih, ki delajo preko javnih del in agencij za zaposlovanje ter tistih zaposlenih, ki so pred upokojitvijo.

Zorko, Vuk in Počivavšek pa so izrazili pričakovanje, da bosta vlada in državni zbor v kratkem zakon obravnavala in potrdila. Vladno stran in poslance so opozorili, da naj ne posegajo v dogovorjene vsebine in da bo kompromis, ki je bil dosežen na podlagi socialnega dialoga, upoštevan pri potrjevanju.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je po seji dejal, da je zakon za delodajalce zelo pomemben, ker ureja in naslavlja veliko oblik dela, ki jih ponujajo delodajalci. Pozdravil je določbe, ki se ukvarjajo z upokojenci in tistimi, ki so tik pred upokojitvijo in izpostavil, da je prav, da zaposleni, ko izgubijo zaposlitev, dobijo dostojnejše nadomestilo za brezposelnost.